Nova pridobitev na tretji razvojni osi, odprli navezovalno cesto in predor Konovo

Dars je danes slovesno odprl 1,8 kilometra novozgrajene navezovalne ceste s skoraj 500 metrov dolgim predorom Konovo in s tem zaključil dela na dveh sklopih severnega kraka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Premier Robert Golob je poudaril, da je to začetek uresničitve želja, da bo Koroška bistveno bližje osrednji Sloveniji. "Verjamem, da se bodo Korošci do konca naslednjega mandata vlade vozili do Celja oziroma do avtoceste po celotnem odseku," je dejal.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da z današnjim odprtjem v promet predajajo prvi sklop severnega dela tretje razvojne osi, kar je najbolj jasen dokaz napredka pri tem projektu. Ob tem je dejala, da je bilo veliko narejenega, kar nekaj dela pa je še pred njimi.

Kot je pojasnila, so dela že zaključena na sklopih Gaberke in Jenina, aktivno potekajo na sklopih Velunja, Škale in Podgorje, v kratkem pa bodo z deli začeli še na odseku Velenje, kar pomeni, da bo v gradnji celoten odsek od Velenja do Slovenj Gradca.

Za odsek med Šentrupertom in Velenjem po besedah ministrice še poteka postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja, pri čemer so na njenem ministrstvu naredili vse, da bi se gradnja tudi na tem odseku začela čim prej.

"Naša velika želja je, da bodo tudi tam gradbena dela kar se da hitro zaključena. Zaradi lažje konfiguracije terena bo tam gradnja po pričakovanjih nekoliko manj zahtevna, Slovenj Gradec pa bo tako končno povezan z avtocesto," je dejala Bratušek.

Spomnila je, da so za severni trakt uspešno pridobili tudi skoraj 45 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, aktivnosti pa nadaljujejo tudi na drugih delih tretje razvojne osi. Nadaljujejo z umeščanjem srednjega dela povezave, za južni del pa ministrica upa, da bodo birokratske ovire čim prej odpravljene.

"Dokaz, da sanje Korošcev spreminjamo v realnost"

"Današnje odprtje je dokaz, da sanje Korošcev spreminjamo v realnost in da ga ni več, ki ne bi verjel, da bomo konec leta 2029 osrednjo Slovenijo res povezali s Koroško," je še dodala.

Prvi mož Darsa Andrej Ribič je povedal, da so v danes odprtem sklopu ob predoru Konovo zgradili še viadukt in dva mostova čez reko Pako. Gre za navezovalno cesto na prihodnjo skoraj 18 kilometrov dolgo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Vrednost danes končanih del je znašala 55 milijonov evrov.

Ribič je napovedal, da bodo v ponedeljek podpisali še zadnjo pogodbo za izgradnjo osmega sklopa Velenje, tako da se bo začelo delo na celotni trasi. Pričakuje, da bo časovnica taka, kot so si jo zastavili na začetku, to pa pomeni, da bi z deli končali med septembrom in oktobrom 2029.

Po njegovih besedah so danes v promet predali drugi najzahtevnejši odsek, na katerem je gradbena dela izvedel konzorcij Strabag, medtem ko je za najzahtevnejšega ocenil odsek Velunja.

Podpisan sporazum o obnovi Kidričeve in Šaleške ceste v Velenju

Bratušek in župan Velenja Peter Dermol sta danes v Velenju nato podpisala sporazum o obnovi Kidričeve in Šaleške ceste. Vrednost obnove je ocenjena na približno 13 milijonov evrov, od tega bo direkcija za infrastrukturo prispevala devet milijonov, preostanek pa občina.

Sporazum predvideva rekonstrukcijo odseka Šaleške ceste v dolžini približno 1,15 kilometra in Kidričeve ceste v dolžini približno 550 metrov. Skupaj bo tako obnovljenih približno 1,7 kilometra prometno zelo obremenjenih cestnih odsekov.

Kot je dejala Bratušek, je projekt zahteval precej usklajevanja med direkcijo za infrastrukturo, velenjsko občino in drugimi deležniki, med njimi energetskimi in telekomunikacijskimi podjetji. Večina postopkov je že opravljenih, nekaj zemljiškoknjižnih vprašanj pa je še treba urediti, preden bodo lahko objavili razpis za izvajalca del.

Prenova omenjenih prometnic v središču Velenja bo po Dermolovih besedah občutno izboljšala prometno varnost, saj obe cesti potekata mimo zdravstvenih ustanov, šol, naselij in doma za starejše. Poleg dotrajanega vozišča je nujna tudi celovita obnova komunalnih vodov, predvsem vročevodnega omrežja, ki poteka pod cestama in je pomemben del sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.

Na občini si želijo, da bi po zaključku izdelave projektne dokumentacije in izboru izvajalca prva gradbena dela stekla že letos. Če bodo postopki potekali po načrtih, bi lahko prenovo Šaleške in Kidričeve ceste zaključili v približno dveh letih, je dejal Dermol.

Izpostavil je, da skozi velenjsko občino poteka približno 40 kilometrov državnih cest, ki so bile v zadnjih letih deležne le malo obnovitvenih del.

Prometna študija velenjske občine kaže, da je promet na tem območju zelo intenziven. Po Šaleški cesti dnevno pelje več kot 20.000 vozil v smeri predora v Šaleku, po Kidričevi cesti pa okoli 11.800 vozil.